Tudi nevladne organizacije nad novelo zakona o lokalnih volitvah: "Volilna pravica ni privilegij"

Predstavniki organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji, so danes v izjavi za javnost pred poslopjem DZ poudarili, da so spremembe zakona o lokalnih volitvah sporne, saj omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti.

Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, med drugim Civilna iniciativa Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Mirovna inštitut in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji.

Ker so bile spremembe zakona obravnavane po skrajšanem postopku in na začetku mandata, predstavniki organizacij trdijo, da je bila s tem onemogočena "širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval". Dodali so, da gre pri odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

Če bo DZ potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, bo brez volilne pravice ostalo približno 100.000 tujcev, ocenjujejo predstavniki organizacij. Po njihovih navedbah pa bodo tujci s tem ponovno postali "izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne uprave". Ob tem so opozorili, da je volilna pravica eden temeljnih institutov demokracije, ki ljudem omogoča, da vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, pri čemer je od priseljencev paradoksalno pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje in jim hkrati odvzeti možnost soodločanja o skupnosti.

Izpostavili so tudi, da volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni izjema, saj v različnih oblikah obstaja v večini držav članic EU. Organizacije, ki nasprotujejo spremembam zakona, pričakujejo, da bo o dopustnostih sprememb zakona presojalo ustavno sodišče, obenem pa bodo začeli zbirati podpise pod peticijo in s tem izrazili nestrinjanje s spremembami.

Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V sporočilu za javnost so pri Varuhu izpostavili, da "hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države".

Obrazložitev, da se spremembe zakona sprejemajo po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne, po mnenju Varuha ne vzdrži, kot zaskrbljujoče pa so označili, da se spremembe zakona sprejemajo brez utemeljitve odvzema volilne pravice. Po mnenju Varuha bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov.

Predlogu medtem nasprotujejo tudi v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo tudi ustavno presojo.